Info

Namen projekta je povezava glasbenih ustvarjalcev s hitro rastočim trgom streamanja glasbe. Tako omogočimo glasbeniku večjo prepoznavnost, doseg novih poslušalcev in predvsem dohodek. Le tako bodo lahko ustvarjalci še naprej posvečali svoj čas ustvarjanju. V sklopu projekta bomo tudi izobraževali širšo javnost o škodljivosti piratstva in trajnostnem modelu poslušanja glasbe preko streaming servisov, kjer se denar od poslušalcev steče direktno ustvarjalcem. Tako naša storitev z umeščanjem glasbe na streaming servise, dejansko umešča umetnike in ustvarjalce na trg, kjer je njihovo delo cenjeni in predvsem primerno plačano. Le tako bomo dosegli trajnostni razvoj kulturne umetnosti in zagotovili umetnikom in ustvarjalcem dostojanstvo in svobodo, ki je potrebna za njihovo delo – ustvarjanje.

Menu

« Nazaj

Sveži podatki iz ZDA

18.09.2021

RIAA (Recording Industry Association of America) je izdala polletno poročilo o stanju na največjem glasbenem trgu. Ameriškem, seveda. In, kaj so ugotovili?

Uvodoma to, da se ta v letošnjem letu pobira, saj se je zgodil skok v prodaji CD-jev in vinilk, ki je lani utrpela hud padec zaradi pandemije (iz 393 na 690 milijonov) in pri streamingu, ki je postal glavni vir zaslužka artistov in založb.

Skupni prihodek je zrasel za 27% na 7,1 milijarde dolarjev; lani je bilo 5,6; kot rečeno največ v malho prinese streaming – 84%, nato prodaja fizičnih CD-jev in vinilk (10%), downloadi (5%), licence pa 2%.

Podrobneje pogledano pri streamingu veliko večino prinesejo naročnine – 2/3 (4,6 milijarde $) – ki jih mesečno poravna že več kot 80 milijonov Američanov (prvič čez ta mejnik!), kar je 13% več kot lani.

Zrasli so sicer tudi prihodki od zastonjskih oz. bolje rečeno z reklamami podprtih servisov – kar za 54% (na 741 milijonov $). Leto prej je ta kategorija zrasla za 3%. Čeprav prinesejo milijone dolarjev in glasbo servirajo več kot 100 milijonom poslušalcev v ZDA, ta kategorija v totalu prinese zgolj 11% prihodkov.

Nove platforme, kot so kratki videi, telovadne aplikacije, aplikacije za klepetanje in druge, ki uporabljajo licenčno glasbo tudi rastejo, založbe pa se trudijo skrbeti, da za to tudi ustrezno plačajo.