Info

Namen projekta je povezava glasbenih ustvarjalcev s hitro rastočim trgom streamanja glasbe. Tako omogočimo glasbeniku večjo prepoznavnost, doseg novih poslušalcev in predvsem dohodek. Le tako bodo lahko ustvarjalci še naprej posvečali svoj čas ustvarjanju. V sklopu projekta bomo tudi izobraževali širšo javnost o škodljivosti piratstva in trajnostnem modelu poslušanja glasbe preko streaming servisov, kjer se denar od poslušalcev steče direktno ustvarjalcem. Tako naša storitev z umeščanjem glasbe na streaming servise, dejansko umešča umetnike in ustvarjalce na trg, kjer je njihovo delo cenjeni in predvsem primerno plačano. Le tako bomo dosegli trajnostni razvoj kulturne umetnosti in zagotovili umetnikom in ustvarjalcem dostojanstvo in svobodo, ki je potrebna za njihovo delo – ustvarjanje.

Menu

« Nazaj

MRC Data Year-end report 2021

12.01.2022

MRC Data’s end-of-year report za leto 2021 prinaša nekaj presenečenj na področju streamanja. Poročilo v nekaterih podatkih zajema zgolj ameriški trg, sicer pa tudi globalne podatke. Glede na to, da je ameriški trg največji in na da mu ostali sledijo, so ugotovitve zelo relevantne.

 

V ZDA je streamanje glasbe na zahtevo preseglo mejnik 20 milijard tedensko. Zanimivo pa postane, ker so poslušalci vedno … starejši.

 

Generacija Z je tista, ki streama največ glasbe, v nekaterih državah pa so to milenijci (v Mehiki pa boomerji).

 

Prvič, odkar MRC Data spremlja področje, se je zgodilo, da je upadlo poslušanje nove glasbe. To po drugi strani pomeni, da je pridobilo poslušanje katalogov (to je glasbe, starejše od 18 mesecev). To sedaj predstavlja kar 74%. Podobno je bilo že med lockdowni, ampak odstotek je sedaj še višji.

 

Starejša glasba enostavno vpliva na drugačna razpoloženja, igra na druga čustva kot novitete, z večanjem števila psolušalcev in njihovo vedno višjo starostjo, se seveda tudi glasbeni okusi širijo. Tudi to se lepo vidi na številkah, saj so imeli največji hiti v 2021 precej manj poslušanj kot hiti prejšnjih let.

Obsedenost s poslušanjem katalogov pa se je lepo prelila tudi v posel. Zagotovo ste opazili novice, da so glasbeniki za bajne zneske prodali svojo glasbo? Bruse Springsteen Sonyju za 500 milijonov, Bob Dylan Universalu za 300 milijonov itd.? Zdaj veste, kje je (tudi) računica.

Hkrati pa je to spodbuda tudi za vse slovenske glasbenike, ki nimajo nič nove glasbe. Vseeno se lahko splača umestiti jo na streaming. Rabite pomoč? Tu smo za vas!