Info

Namen projekta je povezava glasbenih ustvarjalcev s hitro rastočim trgom streamanja glasbe. Tako omogočimo glasbeniku večjo prepoznavnost, doseg novih poslušalcev in predvsem dohodek. Le tako bodo lahko ustvarjalci še naprej posvečali svoj čas ustvarjanju. V sklopu projekta bomo tudi izobraževali širšo javnost o škodljivosti piratstva in trajnostnem modelu poslušanja glasbe preko streaming servisov, kjer se denar od poslušalcev steče direktno ustvarjalcem. Tako naša storitev z umeščanjem glasbe na streaming servise, dejansko umešča umetnike in ustvarjalce na trg, kjer je njihovo delo cenjeni in predvsem primerno plačano. Le tako bomo dosegli trajnostni razvoj kulturne umetnosti in zagotovili umetnikom in ustvarjalcem dostojanstvo in svobodo, ki je potrebna za njihovo delo – ustvarjanje.

Menu

« Nazaj

Kako bomo poslušali glasbo?

13.08.2021

Spotify je v Sloveniji uradno na voljo eno leto. Odličen moment, da pogledamo, kaj Mark Mulligan, eden največjih poznavalcev digitalne glasbe, predvideva za naslednje desetletje.

Ampak najprej na hitro poglejmo, kako so Spotify (in ostali streaming servisi) vplivali na glasbo oziroma bolje rečeno na poslušanje glasbe.

- Poslušamo več različnih glasbenikov, posameznim pa posvetimo manj časa

- Poslušamo manj albumov, pa zato več pesmi in playlist

- Glasbo programiramo (sami in s pomočjo streaming servisov) tako, da deluje kot soundtrack našega življenja in rutine

Že leta 2015 je Spotifyjev šef Daniel Ek izjavil, da želi: »da bi Spotify postal soundtrack vašega življenja.« Streaming servisom to zdaj uspeva, a malce drugače. Ne gre toliko za »to je bil najboljši dan poletja«, ampak bolj »daj mi nekaj glasbe za ob kuhanju.« Se pravi, ja, je soundtrack, ampak ne nekega filmskega hita, ampak bolj dnevnega TV programa. Glasba je pač vedno v ozadju, spremlja vsakdano monotonost.

Mulligan vidi dve smeri razvoja vsega skupaj:

1. Dinamična in biometrična personalizacija

Trenutno se bije, kdo bo bolje predlagal glasbo glede na poslušalčeve preference in obnašanje. Gre za dokaj omejen nabor podatkov. Naslednja bitka po poslušalčevo celotno življenje.

Predstavljajmo si, da bi streaming servisi znali prebrati podatke o poslušalčevem srčnem utripu, lokaciji, aktivnosti, izrazu na obrazu, razmišljanju… in iz tega kreirati dinamičen seznam predvajanja, ki bi se prilagajal posamezniku. Ta ne bi rabil iskati, kaj poslušati ob učenju ali ob telovadbi, glasba bi se avtomatsko ustrezno predvajala.

Hitrejši tek, hitrejša glasba, bolj pozna ura, bolj mirna glasba – razen, če bi se ravno odpravljal na zabavo. Podoben preskok kot iz avtomobila z ročnim menjalnikom v takega z avtomatskim.

2. Na novo zamišljen katalog

Tako kot bo glasba, temelječa na počutju, postala bolj »push«, bi se lahko zgodilo tudi z glasbenim katalogom. Spomnimo: katalog je glasba starejša od 18 mesecev. Danes tega poslušamo tako, da si rečemo: »te skupine že dolgo nisem poslušal« oziroma nas na to spomnijo kakšni oglasi (skupin, založb, …).

Kaj pa če bi se ta glasba pojavljala podobno kot Spomini na Facebooku? »Na ta dan pred 5 leti, si poslušala….« Spotify z Wrapped dela prve korake v to smer, a stvar bi lahko postala precej intenzivnejša – na mesečni, tedenski, dnevni ravni.

V bistvu bi bilo to celo dobro v smislu demokratizacije konzumiranja katalogov, ki bi na ta način doživelo veliko več poslušanja.

Glasba je bila vedno pomemben del človekovega življenja in bo to tudi ostala. Kako jo bomo poslušali pa ... bomo brali čez 10 let. :)

Povzeto po: https://midiaresearch.com/blog/spotify-and-music-listening-10-years-from-now