Info

Namen projekta je povezava glasbenih ustvarjalcev s hitro rastočim trgom streamanja glasbe. Tako omogočimo glasbeniku večjo prepoznavnost, doseg novih poslušalcev in predvsem dohodek. Le tako bodo lahko ustvarjalci še naprej posvečali svoj čas ustvarjanju. V sklopu projekta bomo tudi izobraževali širšo javnost o škodljivosti piratstva in trajnostnem modelu poslušanja glasbe preko streaming servisov, kjer se denar od poslušalcev steče direktno ustvarjalcem. Tako naša storitev z umeščanjem glasbe na streaming servise, dejansko umešča umetnike in ustvarjalce na trg, kjer je njihovo delo cenjeni in predvsem primerno plačano. Le tako bomo dosegli trajnostni razvoj kulturne umetnosti in zagotovili umetnikom in ustvarjalcem dostojanstvo in svobodo, ki je potrebna za njihovo delo – ustvarjanje.

Menu

« Nazaj

Engaging with Music 2021

27.10.2021

IFPI je poleti v 21 državah po svetu (ki skupaj predstavljajo 91% globalnega glasbenega trga) opravil največjo raziskavo o poslušanju glasbe do zdaj. 43.000 ljudi je odgovarjalo na vprašanja o tem, kaj poslušajo, zakaj, kako, kdaj, … in kaj jim to pomeni.

Rezultati so zares zanimivi in ponujajo super vpogled v to, kaj glasba pomeni ljudem in kako se spreminja naše poslušanje, izbiranje, kaj bomo poslušali, ter kako se bomo ob tem počutili.

1. Poslušalci sami odločajo, kaj bodo poslušali – zahvaljujoč streamingu. Tisti, ki uživajo v poslušanju glasbe prek streaming servisov, kot najpomembnejšo prednost izpostavljajo ravno to, da lahko sami izberejo artista, pesem ali lasten seznam predvajanja, 68% jih redno išče specifične pesmi, 62% pa vsaj enkrat na teden posluša kakšno od lastno-ustvarjenih playlist.

2. Poslušalci po svetu poslušajo glasbo zares raznolikih žanrov. Eden od sodelujočih v raziskavi je znal, poleg vseh dobro znanih, našteti še več kot 300 glasbenih žanrov. To pomeni, da je glasbeno okolje zelo bogato…in tekmovalno.

3. Angažma poslušalcev podžigajo dobre poslušalske izkušnje, ki jih vodijo inovacije kot so kratki videi, live-streaming in igrice. 68% časa, preživetega v aplikacijah za kratke videe, vsebuje glasbene posnetke, kot so lip syncing in plesni izzivi. Še več, tretjina vprašanih je povedala, da so v zadnjem letu gledali nek glasbeni dogodek prek spleta, recimo streaman koncert.

4. Čas poslušanja glasbe se je povečal po vsem svetu. V povprečju nek poslušalec danes glasbo posluša bolj kot kadarkoli prej, v povprečju 18,4 ure na teden (2019 je bilo 18 ur) – to je nekako 368 tri-minutnih pesmi na teden.

5. Deloma spodbujano tudi z investicijami založb, poslušanje prek streaming servisov še naprej raste in dokazuje svojo vrednost poslušalcem. Čas, preživet s poslušanjem glasbe prek naročniškega servisa, se je povečal za 51%; feni vse bolj sprejemajo streaming zaradi njegove enostavnosti in avtonomije, ki jo nudi pri izbiri artista, pesmi, seznama predvajanja…

5. Glasba neverjetno blagodejno vpliva na splošno počutje, nudi uteho in ima celo zdravilen učinek za mnoge – predvsem mlade – v teh težkih časih. 87% anketiranih je reklo, da jim je glasba nudila užitek in srečo med pandemijo; 68% mladih (16-19 let) je reklo, da so jim nove izdaje njih najljubših artistov pomagale prebroditi čas pandemije.

6. Še vedno je na voljo preveč piratske glasbe, ki škodi celotnemu ekosistemu. Kar 29% ljudi je že uporabilo nelegalen način poslušanja ali downloadanja glasbe.

POGLEJMO MALO PODROBNEJE:

 

Ko govorimo o konzumiranju glasbe, je globalno gledano, porazdelitev glede na vire takšna, da je največ predvajanja prek plačljivih streaming servisov (23%), sedijo video platforme (22%), glasba prek radia (16%), aplikacije za kratke videe (11), zastonjske različice streaming servisov (9%) in fizični nosilci glasbe (9%), socialna omrežja, livestreaming, …

Glavni razlog, da poslušanje prek plačljivih streaming servis še kar raste, je to, da si poslušalci lahko kadarkoli izberejo izvajalca, pesem, in kreirajo svoje sezname predvajanj. 78% vprašanih uporablja streaming servise (plačljive in podprte z oglasi), za 51% se je povečalo poslušanj prek plačljivih servisov, le 35% pa jih je reklo, da jih streamingov ne uporablja, saj vso glasbo, ki jo poslušajo, najdejo na zastonjskih video platformah.

Ko so 48.000 ljudi po svetu vprašali, kateri so trije najpomembnejši razlogi, da plačujejo mesečno naročnino na streaming servis, se je izakazalo: 1. Nobenih oglasov, ki prekinjajo glasbo; 2. Kadar želim lahko poslušam tisto, kar želim; 3. Dostop do milijonov pesmi.

Ko so ljudi v raziskavi vprašali, kako izbirajo glasbo na streaming servisih, so bile prve tri izbire vezane na izbiro najljubših pesmi, artistov in poslušanje lastnih ustvarjenih seznamov predvajanj. 68% jih je reklo, da večkrat na teden poiščejo prav specifične pesmi. 62% jih je reklo, da vsaj enkrat na teden poslušajo kakšno od playlist, ki so si jih sami ustvarili. In prav tako 62% jih večkrat na teden poišče prav določenega izvajalca.

Če pogledamo uporabnike po celem svetu, ko gre za plačljive streaminge, vidimo da jih mlajši bolj uporabljajo. A – pomembno – tudi starejši jih. (Podatki se nanašajo zgolj na »zadnji mesec«).


Vsi vemo, da glasba pomaga. Raziskava je pokazala, da kar 87% ljudi glasba med pandemijo pomeni zabavo in srečo, 80% pa je glasba dejansko pomagala, da so se čustveno bolje počutili. V starosti 16-19 let je ta odstotek še višji – 85%.

75% ljudi poslušanje glasbe v teh epidemičnih časih pomeni občutek normalnosti, 73% pa glasbo posluša, kadar želi, kljub temu, da so se med epidemijo rutine spremenile.

Med pandemijo poslušalci 63% časa posvetijo odkrivanju nove glasbe in iskanju novih priljubljenih glasbenikov. V starosti 16-19 let kar 68% vprašanih nove izdaje njihovih priljubljenih glasbenikov pomagajo prebroditi težke, epidemične, čase.

29% ljudi je že gledalo glasbeni koncert, prenašan v živo prek spleta. Mimogrede, največ v Brazliji, Mehiki in Južni Afriki. 65% se jih je strinjalo, da bi to storili še kdaj, oziroma nadaljevali tudi, ko bodo spet mogoči koncerti v živo. 55% jih celo pravi, da so streamani koncerti odličen nadomestek.

Medtem, ko se poslušanje glasbe povečuje, streamingi pridobivajo, vse, vezano na glasbo, raste, kaj se dogaja z žanri? Hip-hop/rap sta padla, saj sta bila vodilna. To je sedaj pop, sledi rock, potem pa 90's, 80's (definitivno posledica epidemije in lockdownow, saj ta žanr pričara lepe spomine in občutke), …

Veliko govorimo o streamingu in trdno stojimo za tem, da je to najboljša izkušnja poslušanja glasbe, a se zavedamo tudi pomena fizičnih nosilcev zvoka. Zato poglejmo, kaj se dogaja. 12% ljudi je v zadnjem mesecu kupilo CD, 8% pa vinilko. Slednje predvsem iz zbirateljskih in ritualnih vzgibov.

Kakšno vezo imajo poslušalci vinilnih plošč s streamingom? O, ogromno! 81% jih plačuje naročnino na enega od streaming servisov! Tam odkrivajo novo glasbo. Ti ljudje so očitno največji fani, saj tudi gledajo streame koncertov, se z glasbo ukvarjajo na družabnih omrežjih in v povprečju kar 22,1 ure na teden preživijo v poslušanju glasbe (20% več od povprečja).

Kaj pa piratstvo? Zanimivo je, da je med mladimi, ki sicer najbolj uporabljajo streaming, tudi največ takih, ki se poslužujejo nelegalnih načinov poslušanja glasbe.

 

Vir besedila, podatkov in slik: IFPI: https://www.ifpi.org/ifpi-releases-engaging-with-music-2021/